In tako ljubezen drug od drugega zahtevata in jo pogojujeta, pri tem pa se ne zavedata, da nam je drugi prav tako ne more dati, kadar je naprej nima sam do sebe.
Življenje nas skozi partnerske odnose tega uči. In čeprav dolgo časa tega ne želimo ali pa ne zmoremo videti, se na koncu vedno izkaže, da je tako. Kajti le ljubezen je tista, ki nas lahko do tega pripravi.
No, lahko pa seveda srce pred svetom (in pred ljubeznijo) zapremo in naše življenje tako nadaljujemo. Vendar pa se na tem mestu sprašujem ali potem sploh živimo ali pa le životarimo?
''Le eno stvar bosta morala razumeti in upoštevati, preden se bosta pripravljena potopiti se z nekom globoko v srce ter okusiti, kaj je prava ljubezen – uresničiti bosta morala avtentičnost lastnega sebstva, odvreči ljubosumje in zamero, se nehati smiliti samemu sebi ter začeti sebe ljubiti. Le ta ljubezen namreč, ki jo dajeta sebi, bo v vajino življenje pritegnila tisto osebo, ki bo začutila, razumela in to ljubezen spoštovala ... in kar je morda za vaju najbolj pomembno – tako ljubezen bosta nazaj dobila. Saj s tem, kako in koliko ljubita sebe, drugim samo kažeta, koliko ljubezni sta pravzaprav vredna.
Vedno pa, kadar partnerja iščeta zaradi potrebe ali pa zaradi strahu, da ne ostaneta sama, vama to le kaže, da svoje vrednosti sama še ne vidita in da sama sebi še nista zadosti. In točno s tem, čeprav se tega sploh ne zavedata, ljudi nezavedno odrivata od sebe.
Znotraj sebe najprej postanita popolna ljubezen in sprejmita sebe točno takšna, kot sta. Postanita cela najprej sama. Bodita srečna v tem, kar imata in kar sta.
Kajti če pričakujeta od drugih, da vaju bodo izpolnili, osrečili ali morda zapolnili tisto praznino, ki je ostala v vaju zaradi česarkoli, bosta vedno ostala razočarana.
Ljubezen je proces, to je res. Ampak iskati nekoga, ki bo zapolnil vajino bitje, ker sta sama prazna, ki bo častil vajino dušo, ljubil vajino srce ter oboževal vajino telo, ker sama tega ne znata, je iluzija.
Zato najprej prižgita ogenj ljubezni, ljubezni do sebe v vajinem srcu, saj bo le toplota ter svetloba plamenov te ljubezni v vajino življenje privabila točno takšno dušo, ki izžareva isto.''
Vloga ženske je, da stoji ob svojem moškem, ga spodbuja pri njegovi misiji ter ga ljubi. Vloga moškega je, da svojo žensko varuje, spoštuje, ljubi in jo obožuje.
Moški princip je svoboda; ženski princip je ljubezen – v najvišjem pomenu besede je to pravzaprav eno in isto. Ni enega brez drugega in obratno. Vsi imamo v sebi oba principa, ampak, ker je večina izmed nas bolj identificirana z enim, se tudi duhovno prebujenje obeh odvija na drugačen način.
Ženska esenca je polnost, moška je praznina – to je dobro razvidno že pri intimi – in na ta način oba iščeta svoj notranji svet: ženska skozi druženje, pogovor, ples, slikanje, glasbo, smejanje … ; moški skozi odmik ob pivu, športu in meditaciji …
Višja stopnja zavedanja je tista, ki človeku pomaga presegati samega sebe. Pomaga mu, da se vedno bolj zaveda, da on ni svoje misli, niti prepričanja in vzorci, v katerih živi in ki ga določajo. Je le skupek tega, kar se mu je zgodilo. Vključuje MEDITACIJO LUČI IN LJUBEZNI.
Kultiviranje ter deljenje spolne polarnosti med partnerjema je nekaj, kar lahko zavestno prakticiramo. Ta sila je namreč jedro naše spolne privlačnosti v intimnem razmerju ter močno vpliva na naše življenje, čeprav velikokrat ostaja neizražena.
Tematika je lahko odgovor in smerokaz vsem, ki si želijo pristnega ljubezenskega razmerja ter svoje življenje želijo obogatiti od znotraj navzven. Ko prenehamo pričakovati, da nas bodo izpolnile zunanje stvari – takrat začnemo postajati izpolnjeni sami. Vključuje MEDITACIJO RADOSTI.
''Ne glede na vse najine dogovore, je najbolj pomemben tisti, ki sta ga sklenili najini duši..''
''Kaj misliš, da se najino vesolje ne bori za najini duši, da bi bili za vedno skupaj?''
''Ne skušajte prebujati tistih, ki še spijo. Prebudite sebe in razumeli boste, da je vse prav, točno tako, kot je..''