Spreminjanje prepričanj

Ker zadnje čase dobivam vedno več vprašanj, na kakšen način je možno spreminjati podzavestna prepričanja, lahko morda na tem mestu vsem tistim, ki vas to zanima, skušam res preprosto odgovoriti ter poljudno razložiti, kako to deluje.
Verjamem, da je marsikdo od vas poskusil že razno razne načine, obiskoval popoldanske delavnice ter ljudi, ki to naredijo namesto vas, a rezultata še vseeno ni.

Ljudje pričakujejo rezultate že včeraj in ker tega jasno ni, jih veliko od njih vrže puško v koruzo, se preneha truditi in upati, da je to mogoče - kljub temu, da so nekateri že tako blizu in že držijo kljuko od vrat. Samo še vrata bi morali odpreti, pa pred tem odnehajo.

Veliko ljudi pa se ne zaveda, da je naš zavestni um prešibek in nemočen v primerjavi z našim nezavednim delom nas samih - nezavedni del pa je tisti, ki upravlja večino naših misli, občutkov in vedenja - našo osebno realnost.
Kadar torej želimo izboljšati naša življenja zunaj nas - našo osebno realnost, se je potrebno potopiti globoko vase - v svojo notranjost - ki pa je naša osebnost ter edini prostor, kjer se lahko napiše nova zgodba.
Zgodba, ki nas začne osrečevati ter nič več obremenjevati.

Pri vsem tem se je potrebno najprej potopiti izza naš analitični razum (obiti racionalni del možganov), kjer vratar naše podzavesti - ego - nima več moči, da bi določal, kaj je mogoče in kaj ne. Delno strokovno - namesto Beta stanja možganskih valov, kjer se verjetno vsi nahajamo v tem trenutku, je potrebno doseči globoko stanje Alfa oziroma blago stanje Theta možganskih valov in se pri tem naše notranjosti ter naših misli in občutkov še vseeno zavedati. Tega stanja pa ni tako lahko doseči oziroma ga ohranjati, saj se že Alfa stanje nahaja na bazi naše zavestne prisotnosti in je kot nekakšen most med našim zavestnim ter nezavednim delom. Theta stanje pa je tako ali tako stanje, kjer naše telo, ki je naš nezavedni razum, spi, človek pa je vseeno še pri zavesti. Le hip in lahko pademo v spanec ali pa se predramimo ter zopet vklopimo razum.

‍

‍Kaj se torej vsega tega lotiti in kaj storiti, se morda sprašujete?

Udeležiti se moje delavnice, kjer se to naučite :) je ena izmed opcij.
Lahko pa se sami poskušate naučiti vstopati v Alfa ter Theta možgansko stanje in tam prepisujete oziroma ''inštalirate'' nov software v vaš hardware. Napišete nov, vaš lastni program in s tem počasi izpodrinete programe vaših staršev, učiteljev, sistema, kulture, tradicije, vere,... ki trenutno delujejo v vas (oziroma ne delujejo tako, kot si vi želite).
Vendar se je najprej treba zavedati, da moramo pri tem izpustiti naš analitičen razum. Kajti analitičen razum je namreč tisti, ki ločuje naš zavestni ter nezavedni razum.

In tukaj vstopi praksa meditacije, saj se skozi njo ljudje lahko naučijo spremeniti svoje možganske valove - ter jih upočasniti. In ko ljudem to uspe, takrat šele lahko dostopajo do svojega operacijskega sistema, kjer pa lahko začnejo delati resnične spremembe. Takrat šele, ko se nekako dotaknemo naše podzavesti, se potihoma a odločno začnemo pogovarjati z našim telesom oziroma s celicami oziroma z atomi, ki vse skupaj sestavljajo.

‍

‍Materija kot taka ne obstaja‍

Atom pravzaprav ni tisto, kar so nas učili v osnovni šoli, ampak je mnogo več. Oziroma mnogo manj, če smo bolj natančni. Atom je pravzaprav 99,99999% prazen prostor, ki vibrira - je torej energija. In če se torej mi želimo ''pogovarjati'' s to energijo, vam je najverjetneje že postalo jasno, da moramo tudi mi postati energija. Postati moramo zavest, to kar v svojem bistvu smo in takrat šele ugotovimo, da nismo to telo, ter da nas ne določata ta prostor in ta čas. In ko prenehamo biti materija, takrat šele lahko vplivamo na tisto, kar tudi ni materija - na našo ''materijo''. Razumete?

Če želimo z materijo spremeniti materijo, ustvarimo samo še več materije.
Če želimo uporabiti ego, da bi presegli ego, bomo ego samo še ojačali.
Potrebno je postati čista zavest in to je polje neskončnih možnosti in priložnosti. In kdor med vami je morda že izkusil to blaženo stanje, dobro ve, o čem govorim. Tam ne obstaja več nič, a pravzaprav obstaja vse.

In šele v tem stanju se človek lahko začne pogovarjati s svojimi celicami in jih programirati, da začnejo delovati nam v korist. Jezik, ki ga pri tem pogovoru uporabljamo, pa ni slovenski ali hrvaški ali angleški ali francoski, temveč je jezik naših občutkov. Je jezik našega srca. In vsak od nas ta jezik pozna, skrit je v vsakomur izmed nas, le spomniti se zopet moramo, kako ga uporabljati. In s tem jezikom se dan za dnem s ''poljem'' okoli nas vsi pogovarjamo, vprašanje je, če vemo, kaj polju sporočamo.

‍

To pa je odvisno od čustev, ki jih tem občutkom pripenjamo‍

Če torej občutimo navdušenje, ljubezen, radost, hvaležnost, strast in veselje nad življenjem, bo naša visoka vibracija nazaj k nam privlačila točno takšne ljudi, stvari, okoliščine ter dogodke.
Če pa občutimo strah, dvom, jezo, žalost, krivdo, razočaranje ali zavist, pa bo naša nizka vibracija privlačila zopet enako temu, kar je v nas.

Vse je energija in vse oddaja ter vibrira s svojo lastno frekvenco. To vključuje naše misli, besede ter dejanja - sploh pa naše občutke, ki jih vsemu temu pripenjamo.

‍

‍Kakšni pa so vaši občutki? Občutki zmagovalca ali poraženca?

Kadar torej naša življenja večino časa bivamo v stanju nizkih vibracij, potem ne moremo pričakovati, da bomo v naše  življenje privlačili visoke vibracije. In ravno naša  prepričanja pa so  tista, ki nam preprečujejo (ali pa  dovoljujejo – odvisno, kako jih sprogramiramo), da nekaj verjamemo. In če so ta naša prepričanja nastajala skozi naše odraščanje vedno znova in znova in znova, vrsto let, potem naivno pričakujemo, da jih bomo z eno popoldansko terapijo ali pa z obiskom pri za to ''usposobljenem terapevtu'', spremenili.
Hm, dajte no, samo pomislite malo.
Saj nismo računalnik, kjer program, ki da ne potrebuješ veš, odstraniš in naložiš pač novega. Treba bo malce več kot to.

Poleg tega pa, ali ne mislite, da se naša prepričanja spreminjajo tudi (in predvsem) zaradi našega učenja, rasti ter izkušenj, ki jih skozi proces življenja dobivamo? Kajti le izkušnje so tisto, skozi kar mi dojamemo, razumemo ter nazadnje (če že) spremenimo.
In tega nam žal ne more dati nihče, le izkušnje in življenje samo.

‍

‍Ljudje čakamo zunanjost, da se zgodi in da si dovolimo biti srečni. Ampak zakaj čakati?‍

Kar je pri vsem tem najtežje pa je, naučiti telo čustveno, kako se bo odzvalo na neko izkušnjo v prihodnosti. In kaj to pomeni?

Zakaj torej čakati na uspeh, da bi se počutil uspešnega?
Čakati na bogastvo, da bi čutil obilje?
Čakati na partnerja, da bi čutil ljubezen?

To je namreč star način dojemanja realnosti - vzroka in posledice. Čakati namreč na nekaj zunanjega, da se zgodi in da vpliva na naše notranje počutje. In seveda ko se to zgodi, potem ves čas čakamo in iščemo zunaj sebe, da se bo to spet zgodilo. In tako živimo v pričakovanju, da se bo spremenila zunanjost, ki bo vplivala na našo notranjost.

Znanstveno je dokazano, da stresni hormoni spodbijajo naše gene ter ustvarjajo bolezen v našem telesu. Človek pa lahko ta stresni odziv telesa vklopi oziroma sproži že samo z mislimi - ko npr. samo razmišljamo o naših problemih. In to pomeni, da naše misli lahko povzročijo, da zbolimo.

‍

‍In če so torej naše misli tiste, ki v nas lahko povzročijo bolezen, kaj niso potem misli tudi tiste, ki nas lahko pozdravijo ter nam prinesejo vse, po čemer hrepenimo in si (znotraj) želimo?‍

Odgovor prepuščam vam.