Se zavedaš ali spiš?

14. April 2020

Skozi življenje tečemo z odprtimi očmi ter spimo in sanjamo sanje, ki pa niso naše sanje. Živimo v prepričanjih ter vzrocih, ki so nam bili vsiljeni – od družbe, tradicije, vere, sistema, vzgoje.. Ugajamo in sledimo vsem drugim, samo sebi ne.. Ko pa se morda malce prebudimo in ko vidimo, koliko je za narediti, pa raje zopet nazaj zaspimo..

Torej, če si se pripravljen zazreti vase, preberi teh 5 znakov in se po prebranem malce vprašaj:
''Ali v življenju tudi ti spiš in skozenj tečeš z odprtimi očmi?''

1. Vsak dan gledaš TV program ali spremljaš spletne novice, kjer se večinoma govori o ''BOJU Z LAŽJO, KI SO NAM JO TAKO SPRETNO PODTAKNILI'' (in verjetno še kaj drugega – ne bi točno vedel, ker nimam TELL LIE VIZIJE). Vse to je namreč ustvarjeno samo zato, da nas drži stran od nas samih, da ne bi poslušali sebe in svojega srca.

REŠITEV: Preberi knjigo, udeleži se spletnega programa, pojdi v naravo, bodi z družino, meditiraj in se sproščaj ter ugasni škatlo in stopi ven iz – ''škatle''.

2. Nikdar ne prebereš deklaracije na izdelku, ki ga kupiš, ampak preprosto zaupaš, da je izdelek dober samo zato, ker so v reklamah tako rekli in ker se prodaja v trgovini najboljšega soseda ali avstrijca. Pa si prepričan, da je temu res tako?

REŠITEV: Začni brati deklaracije na izdelkih in se izobražuj. Če ne znaš prebrati, verjetno ni za v telo. Naj ti bo mar, kaj ješ. Jej svetlo hrano. Hrano, ki ima v sebi življenje, encime, pre- in pro-biotike, vitamine in minerale. Pojdi do kmeta in kupi hrano od njega ali pa v trgovino z ekološkimi izdelki, namesto, da svoj denar zapravljaš in daješ multinacionalkam, ki jim je tako zelo mar za tvoje zdravje in sploh ne za njihove žepe... NOT!!!

3. Dvignite roko tisti, ki mislite, da s svetom ni nič narobe in da je vse, kar se tukaj dogaja, prav..
Olala.. In čeprav morda misliš tako, vseeno ne zaupaš, da imaš TI moč, da to spremeniš. Pa ti povem, le TI imaš to moč. In jaz in on in ona..

REŠITEV: Začni spreminjati sebe ter svoj odnos do življenja. Nasmej se neznancu in podaj roko tistemu, ki jo potrebuje. Bodi razumevajoč, sočuten in uvideven. Odmakni se od ljudi, ki opravljajo in ne posvečaj NIKAKRŠNE pozornosti politiki, medijem – saj vsi lažejo (redke so med njimi izjeme). Kakršnokoli pozornost jim posvečaš, + ali –, je še vseeno pozornost. Zato se odmakni ter ignoriraj – oni potrebujejo nas, slišiš, mi ne potrebujemo njih.

4. Lobiji, mediji, korporacije ter razne druge institucije nadzirajo naše občutke. Drugi določajo, kako se bomo počutili, mi pa vse stvari jemljemo osebno. Se jezimo, kadar se zgodi krivica – kontrola drugih; smo žalostni, kadar nekdo stori nekaj, kar ni v naše dobro – kontrola drugih;..

REŠITEV: Začni malce opazovati svoje misli ter svoja čustva in vedi, da si samo in edino ti, gospodar svojih misli in čustev. In z njimi ustvarjaš občutke. Ničesar ne jemlji osebno, saj s tem drugim daješ moč nad samim sabo..

5. Če misliš, da te bo pozdravil zdravnik in da te bo pred epidemijo ali gripo obvarovalo cepivo, se krepko motiš. Zdravnik te bo zdravil, kajti če te bo Ozdravil, bo farmacija izgubila klienta – to pa ni dobro za ''biznis'', kajne?
Zdravnik ti ne bo rekel: ''Pojdi na zrak in se sproščaj. Jej láhko hrano in meditiraj. Ukvarjaj se s športom in ne tlači svojih čustev.'', ampak ti bo predpisal zdravilo. In potem še eno, ker prvo povzroči stranske učinke. In potem še tretje. In potem...
Si morda kdaj imel priložnost videti, kakšno hrano strežejo v bolnišnicah? Jaz sem. In sem se resno vprašal, ali nas res želijo pozdraviti ali narediti še bolj bolne?
Smrtno resno – hrane, ki jo strežejo tam, ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Sedaj pa se vprašajmo ali jim je resnično v interesu, da so ljudje zdravi?

REŠITEV: Telo je naš najboljši zdravnik – naš imunski sistem. Koliko in kaj storimo zanj? Ali ga sploh slišimo? Telo ve, kako se pozdraviti, če mu damo dovolj počitka, svežega zraka, svetle hrane in neskončne energije ljubezni, ki je vse okoli nas. Telo ve, mi pa poslušamo zdravnike, ki zdravijo in ne pozdravijo. Toliko bolezni je danes psihosomatskih, mi pa še vedno tiščimo glavo v pesek, vse dokler nekega dne.

Še več bi lahko našteval, pa naj bo dovolj. Že tako je verjetno kdo jezen name – pa mi pravzaprav niti ni mar.
Pa ti?

Si se ''zbudil'' ali boš raje še naprej spal, ostajal doma, s prstom kazal ter za svojo nesrečo krivil druge? In čakal, da te rešijo?
Morda pa je čas, da za svoje življenje končno prevzameš odgovornost.

NAZAJ NA VRH