Prevzemimo odgovornost za svoje življenje

Močno verjamem, da je vsak izmed nas unikatno božansko bitje z vsemi ''orodji'' znotraj sebe, ki nam omogočajo, da v življenju zaživimo v svoji pravi naravi ter avtentičnosti. Ne glede na to, kaj se nam je zgodilo in ne glede na to, kaj smo na naši poti doživeli.

Živimo v času, kjer je informacij preveč in ne vemo več, komu bi verjeli. Posamezniku je na skoraj vsakemu koraku ponujen nov program ali tehnika, ki mu bo v življenje prinesla vse tisto, kar si človek želi. Oziroma misli, da si želi.

“Trgovci z duhovnostjo” so postali kot nadležni oglaševalci ter prodajalci sreče; in to ne samo meseca decembra.
In tako zopet ter tudi zaradi tega na poti duhovnosti ter osebne rasti vso to srečo, ki nam jo sistem obljublja, ljudje iščemo zunaj sebe.

Vase tako še vedno ne pogledamo – le tam pa se skriva vse, po čemer hrepenimo.
Le tam so vsi odgovori, ki jih tako neuspešno iščemo zunaj sebe..

Da, res je vse v nas in vsak izmed nas je na ta svet poslan z nekim namenom – drugače najverjetneje ne bi bili tukaj.

To verjamem..

In vsakomur izmed nas je dana priložnost, da najde zopet sebe in da se zopet spomni, kdo on je, le malce je potrebno spremeniti svoj pogled na svet in nanj pogledati od znotraj navzven.

‍

Sam ne sledim nobeni religiji in nobeni posebni veji duhovnosti – razen ljubezni. Imam svojega učitelja, čeprav me vsak človek, ki ga srečam, uči.
Še največji učitelj pa so moje (pre)izkušnje, skozi katere sem šel, da sem sebe zopet dobil nazaj.

Moje delo in vse, kar pravzaprav počnem, je vsekakor globoko. To vsak dan izkušam sam, prav tako pa to izkušajo tudi tisti, ki so mi zaupali ter se z mano podali v ta proces rasti in zavedanja. In kdor se je skozi vse to odpravil na POT DO SEBE, je najbrž že spoznal, da to ni cilj, kamor en dan pridemo, temveč je pot – je proces – na kateri sebe spoznavamo. Pot, ki je zelo preprosta, a vendar od nas zahteva veliko poguma, discipline, predanosti, vztrajnosti, zaupanja ter zavedanja, da se stvari ne zgodijo čez noč.
‍

Rast se namreč doseže postopoma.

Vaje, tehnike ter meditacije uporabljam predvsem zato, da z njimi dvigujem stopnjo čuječnosti ter zavedanja sebe v sedanjem trenutku – proč od telesa, s katerim se nezavedno (ali zavestno) identificiram; proč od časa, ki ni nikoli ZDAJ, ampak je vedno le spomin preteklosti ali pa skrb prihodnosti; ter proč od prostora, v katerem (in s katerim) sem omejen. V tem stanju zavedanja lahko za kratek čas zopet okusim svojo pravo in resnično naravo in to mi pomaga, da se tega, kar tam izkušam, v vsakdanu spomnim.

Tehnike, vaje in meditacije so preproste in izvedljive za vsakogar – za vse tiste, ki so na POT DO SEBE že pošteno stopili in tudi za tiste, ki se z “duhovnostjo” še niso pobliže spoznali. Čeprav to skoraj ni mogoče, saj je vsak izmed nas duhovno bitje, ki ima in živi izkušnjo v tem fizičnem telesu.

Skozi vse to, kar počnem, skušam ljudem duhovnost – življenje – še bolj približati ter jih ponovno spomniti, kako božanski smo in kakšne moči se skrivajo v nas.
In samo čakajo, da jih prebudimo.

Vedite, da vam duhovnosti nihče ne more dati, marsikdo pa vam jo lahko skozi razne načine pomaga zopet približati, da jo v sebi zopet najdete.

Moj način je, da vam pokažem, kako je možno priti še bolj v sebe.
Kaj boste pa v vaši notranjosti počeli, pa močno upam, da se tiče samo vas.

Tam namreč nima nihče drug kaj iskati.

Želim si, da bo zaradi vsega tega in s tem, kar počnem, vaše življenje postalo bolj globoko ter izpolnjeno.

In želim si, da za to prevzamete odgovornost vi in samo vi.

Vedno namreč, kadar pričakujemo, da nas bo izpolnilo kaj zunanjega in drugega, kot mi sami, jemljemo sebi to moč, ki znotraj nas spi.

‍