Ne poskušam več ugajati

Urban, lahko rečeva, da si glasnik novih moških. Zanima me, kdo je potreboval novega moškega – ženske ali moški?

Predvsem sem ga potreboval jaz. Začelo seje z mojim odkritjem, da mi primanjkuje tega, kar danes pripisujemo sodobnim samozavestnim moškim –odločnosti, proaktivnosti, zaščitniškosti, topline, nežnosti, a na moški način. Predvsem pa vodstva, usmerjanja, kam greš in zakaj si tukaj. Manjkalo mi ni samo v intimnih odnosih, ampak na splošno v življenju. Če moški ne ve, kaj bi sam s sabo, kam gre in kaj hoče, ne bo imel strukture in smeri ter bo težko vodil svojo žensko.

‍

V čem je razlika med surovo moško energijo in novo energijo, ki si jo želel zase?

Predvsem se mi zdi pomembno, da moški prihajamo v stik s svojimi čustvi, ranami. Stari način je vse to zanikati, potlačiti, ker moški prej nikoli nismo imeli priložnosti tega deliti z drugimi moškimi – ali ni bilo časa ali pa je kultura pogojevala to s šibkostjo. Danes ima moški priložnost, da se poveže s telesom in srcem, da se vpraša, kaj je v njem resnično, kaj si želi, kaj ga boli. Ko razum poveže s srcem, bo lahko z drugačne perspektive vodil svoje življenje kot nekoč.

‍

Nekateri vztrajajo pri starih principih, po drugi strani pa je tudi vse več poženščenih, fluidnih moških. Kako naj gre sodobni moški v svojo avtentično moč ter ostane rahločuten in čuten?

Pot običajno pokaže življenje. Kot opažam, je razdor zveze lahko velikokrat povod, ki moškega pahne v odkrivanje sebe, da pogleda, s čim prikriva svojo avtentičnost. Velikokrat so to tudi pogovori s prijatelji ali moške skupine. V takšnem pristnem okolju bo sprejet bolj kot denimo med pivskimi prijatelji ali na nogometnem igrišču. Vedno več je tudi knjig za moške o pravi energiji, vodstvu, travmah. Vodenje v življenju je kot tango –moraš biti drzen in vedeti, kaj si želiš, a hkrati upoštevati signale, ki jih daje ženska, sicer bo to podobno vodenju lutke po plesišču. Pomaga vse, kar moškemu pomaga priti v stik s svojimi čustvi, z avtentičnostjo.

‍

Nekoč si imel pretežno ženske klientke, danes je več moških, kajne?

To me veseli, saj pomeni, da s svojo energijo privlačim tudi moške. Tiste ženske, ki sem jih prej privlačil kot svetovalec, so bile običajno ujete v vlogo žrtve. To je bil čas, ko je bila moja ženska energija še vedno v vlogi žrtve, zato sem neizogibno privlačil tako v partnerstvu kot v svojem delu podobno energijo. Bolj ko sem gradil sebe, bolj so ti odnosi odpadali in se začenjali novi.

‍

Ne morem mimo tega vprašanja – katera je največja napaka, ki jo ženske delamo v odnosu z moškimi?

Ne bi rekel napaka, bolj prenašanje vzorcev. Naši očetje so bili odmaknjeni od razmerij in čustvenega dela sebe, ženske pa so med vojno in po njej morale prevzemati moško vlogo in v tem so postale zelo močne. Potem je prišel čas feminizma, ki je začel dovoljevati enakost med spoloma. Ženske so postale preveč odločne, kar je do neke mere gotovo tudi zelo prav, saj imajo možnost, da se odločajo o svojem življenju, lahko poskrbijo same zase bolje kot moški. Menim, da ste čustveno, energetsko, seksualno, socialno močnejše od moških. Obenem pa ob nenehnem odločanju in razumu lahko izgubite stik s telesom, saj ste večino časa v glavi in razumu, ne pa dovolj v občutenju. Naloga zavestnih moških je, da v razmerju poskušamo ustvariti strukturo, v kateri se ženska lahko sprosti.

‍

Torej verjameš v sinergijo ženske in moške energije?

Absolutno, ampak tudi če sta vlogi zamenjani, je to v redu, če se s tem oba strinjata. Pred kratkim sem imel primer para, ki razmišlja o ločitvi. Ona na njega pritiska in postaja dominantna. V pravi moški naravi je, da tega ne maramo. Ženska mora začutiti svoja prava čustva – in velikokrat to ni jeza, ampak denimo razočaranje– in jih pokazati s telesom in besedami. Tako se moški lažje odzove, ji prisluhne. V nasprotnem primeru moški delujemo tako, da stvari vzamemo preveč resno in osebno, saj delujemo iz svoje travme. Se torej umaknemo, branimo ali pa se popolnoma podredimo.

‍

Kako prepoznaš feminilno žensko, s čimer seveda ne mislim na videz, ampak na to, da lepo biva v svoji ženski energiji?

Videz je seveda en vidik, tega v dobi družbenih omrežij vidimo ogromno, a ne gre nujno za pristno feminilnost. Ne pritegne samo videz, ker je to premalo, pač pa pogovor, komunikacija, odprtost telesa. Ženske na predavanjih spodbujam, naj poskušajo živeti in izražati svojo energijo v vsakdanjem življenju, dejanjih, ne samo skozi videz.

‍

V enem od zapisov praviš malce provokativno: Toleriranje ženske lahko vodi k njenemu odporu. Včasih mora moški potegniti črto, ker je ženska zanj preveč. Kako torej potegneš črto in ostaneš v ljubezni in povezanosti?

Moški včasih mislijo, da jim bo nenehno strinjanje, stanje brez mej in strukture, brez konflikta zagotovilo boljši partnerski odnos. Ženska pa vresnici želi trenje, saj živi v domeni drame. Zanjo je stanje odnosa brez strukture podobno, kot če bi bila reka brez struge. Tako se razlije in ne ve, kam teči. Toleriranje se ji lahko zdi ignoriranje, česar pa si nihče ne želi. Ženska hoče moško odločnost, asertivnost, pa naj gre za majhne ali velike stvari. Zato menim, da ji moški ne bi smel ustreči v vsem, včasih mora v razmerje vnesti svoje odločitve. Ko pravim, da mora potegniti črto, pa s tem mislim na žensko neodločnost, kar je vaše jedro. Tukaj je potrebna moška energija, odločnost, izbira, kar pa ne pomeni, da mora na koncu moška beseda nujno obveljati.

‍

Glede na to, da vsi prinašamo v odnose prtljago – kako z vsem tem graditi konstruktivno partnerstvo? Ne nazadnje preveč analiziranja lahko tudi ubije kemijo...

Res, velikokrat se v dolgoletnih razmerjih izkaže, da se je zaradi tehničnega dela, pogovorov o počitnicah, financah, vzgoji in drugem, izgubila privlačnost. Dva lahko ostaneta dobra prijatelja, znata komunicirati, kar je sicer izredno pomembno, a glavna sila razmerja je vendarle spolna privlačnost. Vsak v razmerje vstopa s svojimi ranami. Idealno bi bilo, da bi jih naslovili pred odnosom, kar pa je nemogoče, ne nazadnje velikokrat šele partner naslovi naše bolečine. Ostane nam samo zavestno delo s sabo in svojimi ranami. Sodobna duhovnost sicer ponuja veliko tehnik, ki so usmerjene samo v rešitev, ne naslavljajo pa vzroka. Če ne pogledaš svojih senc, se vrtiš v krogu in ne rešiš težav. Včasih je tudi težko sprejeti dejstvo, da vsa partnerska razmerja niso za vedno. Nič ni narobe, če se na določeni točki končajo in si dovolimo naprej.

‍

Dejstvo je, da je drama del nas, žensk. Kako ločiš med klasično žensko dramo, ki ima negativen prizvok, in našo fluidnostjo, energijo, ki na prvi pogled tudi deluje kot drama?

Moški, ki ni močan, bo vsako tako dejanje razumel kot dramo. Moškim povem, da so pomembne tri stvari. Prvo – vedno poskušaj odgovoriti namesto reagirati. Kot je rekel Viktor Frankl– prostor, ki nastane med dražljajem s strani ženske in tvojo reakcijo, je prostor, v katerem lahko izbereš svoj odziv. Da torej ne reagiraš, ampak se zavestno odzivaš. Drugo – ko vidiš, da ženska pritisne nate z dramo, ji ponudi strukturo, torej kot reka in njena struga, sicer bo poplavila. Takrat se ženska zgolj izgubi v svojih čustvih. Od tega ne bežimo kot naši očetje, ne bojmo se, da je čustev preveč. In tretje – ženski je treba ponuditi čustveno varnost, ji dati vedeti, da jo sprejemamo v vseh njenih čustvenih stanjih. Če želiš veliko ženske energije, mehkobe in vsega, s čimer te ona polni, moraš povečati svojo zmogljivost sprejemanja tega. Zunanja ženska je vedno odraz notranje ženske, ki jo ima vsak moški v sebi. Če ne moreš sprejeti svojih čustev, ne moreš niti nje. Če jih boš potiskal stran, boš potiskal stran tudi svojo žensko, ki ti bo s svojimi izpadi in dramo to nenehno sporočala. Večinoma pa ženska ne potrebuje našega reševanja problemov, moški ji moramo dati samo ljubezen. Bolj ko ti je ženska v drami neprivlačna, globlje moraš vanjo ter ji dati več pozornosti in prisotnosti. Ljubezen je izbira. Tudi zato bi se moški moral vsakdan spraševati, kaj si želi, kje je njegova pot – da bo lahko vedel, kam gre njegov odnos. Kot v plesu.

‍

Ti točno veš, kaj si želiš od ženske?

Točno vem.

‍

Se ti zdi, da je to zelo težko doseči glede na to, da si že visoko na tej poti?

Ne gre več za to, kaj si želim jaz, ampak kaj si zame želi življenje. Vsi iščemo popolnost in najprej moramo zrušiti to iluzijo. Danes si od ženske želim nekaj popolnoma drugega kot nekoč. Želim, daje topla, srčna, povezana s sabo, da ji je družina toliko pomembna kot meni, da spoštuje moje prioritete in mojo pot, saj me to polni, posredno pa tudi njo. Želim si, da dela s sabo, svojimi vzorci, bolečinami, da je povezana s svojim telesom, ki je vedno kazalec počutja.

‍

Kako bi opredelil dobro spolno energijo v partnerstvu?

Ko se po težkem dnevu utrujen uležem na kavč in nimam želje po ničemer več, ima moja ženska, ki pride do mene, to moč, da poživi mojo energijo in v meni zbudi veselje do življenja. Če to narobe razumem, lahko zmotno mislim, da si želim (samo) seksa, a gre za veliko več. Spolna energija mi lahko da življenjsko motivacijo, tudi za bivanje z žensko v eksistencialnem smislu. Kemijo enačimo predvsem s spolno privlačnostjo, žal pa ne poznamo dovolj načinov, kako jo uporabljati tudi v smislu kreiranja novih stvari, energije.

‍

Kritičen si do pornografije, tudi zato ker objektivizira žensko. Zakaj misliš, da je kljub temu pornografska industrija še vedno tako močna?

Sploh moška spolnost se je v zgodnji mladosti vezala na hitrost in instantno potešitev. To pride v podzavest in ostane v nas, tudi ko dovolj odrastemo, da pridemo v prve spolne stike z drugimi. Pornografija omogoča instantno potešitev, podobno kot hitra hrana ali druge droge, zadovolji te za kratek čas in nato izprazni, zato želiš vedno več. Po drugi strani pa obstaja tudi strah pred odprtostjo, ki jo zahteva spolni odnos, saj na dan pridejo strahovi, negotovosti, ranljivosti. Lažje kot spustiti se v globine je hitro opraviti, doživeti hitri užitek, torej priti čim prej do cilja. A cilja ni, je le pot. Moške zato spodbujam, naj nehajo gledati pornografijo, ker dobijo popolnoma napačno predstavo o spolnosti. Gre, kot si rekla, samo za objektivizacijo –ženska je objekt za potešitev moškega, kot nekoč, ko si je moški žensko vzel. Danes, ko je instantna spolnost tako lahko dosegljiva, nihče ne razmišlja, da bi bilo možno še kaj drugega, saj bi to zahtevalo spremeniti odziv telesa, kar pa je težko. Če mene vprašaš, je ena najmočnejših moških odvisnosti ta z ejakulacijo.

‍

Za konec me zanima, kakšne ženske so te največ naučile?

Zaradi vzgoje sem imel tendenco ugajati, saj sem dobil od mame kot otrok sporočilo, da sem takšen dober. Žal to ne vodi v uspeh v odnosu, celo neprivlačen sem postal zaradi tega ženski, ker nisem oddajal močne energije moškega vodstva. Ženske so me naučile, da ne poskušam več ugajati, da sem strikten in odločen, včasih strog, da postavljam svoje meje. Pa čeprav se del mene zaradi tega še vedno kdaj boji, da zato ne bom sprejet.