Moški mora vedeti, zakaj se ljubi z žensko, in marsikateri tega ne ve

Urban Urbanc je avtor istoimenskega podcasta, kjer razmišlja o zavesti, duhovnosti ter osebni rasti, o ljubezni in partnerskih odnosih, o življenju ter njegovem smislu. Piše tudi blog z naslovom Bitje luči. Je diplomirani profesor telesne vzgoje, nutricionist, nekoč maneken in fotomodel, zdaj pa predvsem človek, ki mu je zlomljeno srce pomagalo najti samega sebe.

"Ko sem nehal delati stvari, da bi ugajal drugim, je bila prelomnica na moji poti. Videl sem, da ni nikogar drugega, da sem vse počel le zato, ker nisem ugajal samemu sebi. Ko vemo, da smo dovolj dobri, potem potrditve ne iščemo zunaj sebe."

Je tudi oseba, ki govori o temah, o katerih se morda še vedno ne pogovarjamo dovolj. Spolnost je zagotovo ena od njih.

‍

Koliko smo glede na pretekla stoletja napredovali v spolni vzgoji?

Nekoliko smo že. Primarni pomen spolnosti je zgolj razmnoževanje. Zdaj imamo mogoče prvič možnost, da si lahko partnerja ustvarita prijetno okolje, posvečeno zgolj aktu dveh oseb. Na spolnost gledamo kot na biološko potrebo, na sprostitev napetosti in ne znamo užitka izkoristiti. Ne vemo niti, kaj narediti sami s sabo, kako se dotikati svojega telesa. Spolnost pa je intimna združitev dveh oseb, ki lahko dosežeta marsikaj zunaj človeškega in se na nek način dotakneta Boga. Tudi Cerkev je imela velik vpliv, da je spolnost stigmatizirala in nas prikrajšala za čudovito stvar.

‍

Če so ženske bolj pripravljene na izobraževanje o kakovostnih partnerskih odnosih, koliko so na to pot pripravljeni moški?

Vedno bolj. Ženske so začele močno delati na sebi, hočejo nadoknaditi tisto, za kar so bile toliko stoletij prikrajšane. Moški vidijo, da če ne bodo delali na sebi, za ženske ne bodo zanimivi. Moški niso več tisti, ki bi nadzirali njihovo življenje in užitke, za to znajo same poskrbeti.

‍

Ali je moške strah pred temi močnimi, prebujenimi ženskami?

Ta izraz prebujena ženska mi ni všeč, ker velikokrat kritiziram tudi ženske, ki mislijo, da če so bile na nekaj delavnicah, potem so prebujene. Zavedati se je treba, da osebna rast ni prebrana knjiga, če njene vsebine ne začnemo živeti.

Kot sem že omenil, sodobne ženske veliko bolj vedo, kaj želijo od svojega partnerja. Moški spoznavajo, da bodo morali nekaj spremeniti, ker drugače ne bodo prišli do njih. S silo ne gre več in morali bodo pogledati vase, sprejeti svoja čustva, saj bodo le tako lahko ženske sprejeli z vsemi njihovimi čustvenimi kolapsi.

‍

Ko moški postane zadovoljen sam s sabo, ko ve, zakaj živi, postane všečen tudi ženskam. Kajti ženska ve, da moški v njej ne vidi mame, da bi jo držal za krilo, niti nanjo več ne skuša narediti vtisa, ampak vidi žensko, s katero želi živeti življenje.

‍

Kakšno je vaše mnenje o odprtih zvezah? Zagovorniki odprtih odnosov trdijo, da je življenje svobodnejše.

Vsak odnos je stvar posameznika. Ker smo bili veliko let omejeni zgolj na monogamno razmerje, ki mu je prednost dajala Cerkev, se v naših očeh in naši tradiciji vse drugače zdi nerazumljivo in nenormalno. A ljudje imajo željo izkusiti življenje z več partnerji. Če se dva strinjata glede takšne zveze in jima ustreza, potem ne vidim težave.

Podpiram svobodno voljo posameznika. Verjamem, da če sta iskreno srečna, bosta vzgajala otroke, ki so pristni v svojih občutenjih in bodo živeli tako, da bodo izpopolnjeni in bodo počeli manj tistega, kar družba od njih pričakuje. Pogosto namreč zaradi družbenih pritiskov utišamo glas znotraj sebe.

‍

Začetek je v iskrenosti in spoštovanju do sebe. Včasih zaradi želje po ugajanju nismo iskreni do sebe. Tudi sam sem bil takšen. Nisem si upal misliti ali povedati drugače, ker me je bilo strah, da bom ostal sam. A vedeti moramo, da na koncu koncev vedno ostanemo sami.

‍

Kakšen je odziv moških, ko jim prigovarjate, da se ne znajo ljubiti z ženskami?

Pri večini je odpor, ker kaj jim bom jaz govoril, saj so videli že vse pornografske filme in vse vedo. Ampak v večini teh filmov imajo moški spolne odnose z ženskami na takšen način, kot da jih sovražijo. Ker skrbijo le za lasten užitek. Moški mora vedeti, zakaj se ljubi z žensko, in marsikateri tega ne ve. Niti ne pozna besedne zveze ljubiti se z žensko, ampak z njo zgolj seksa.

Ženske pa so včasih tako lačne ljubezni, da bi za drobtinico te ljubezni prodale sebe. Ker ko moški dobi svoje, se obrne in zaspi. Moški, ki doživi orgazem, nima več potrebe po ženski. Moški res nimajo pojma, kako biti v intimnem razmerju z žensko, kjer intimnost postane ples dveh energij, vse dokler ta energija ne nahrani obeh.

‍

Od kod lahko črpamo nova znanja, tudi v spolnosti?

Zahodna kultura išče samo instant hitri užitek na vseh področjih. Ne znamo si vzeti časa. Človek, ki bo imel v sebi mir in si bo znal vzeti čas, bo postal v sodobnem svetu uspešen človek. Ne bo se kitil z denarjem, ampak bo deloval iz miru, ki ga ima v sebi.

‍

Spolnost je ena najbolj intimnih stvari, kjer lahko najbolj izrazimo sami sebe. Če se lahko v spolnosti izrazimo v polnosti, se bomo tudi drugje izrazili v polnosti.

‍

Lepe besede, a ljudje potrebujemo navodila, kako narediti spremembe.

Nasvetov je veliko. Najboljše stvari so najbolj preproste. To ne pomeni, da si moramo vzeti dve uri na dan in meditirati. To pomeni, da moramo v svoj dan vnašati trenutke prisotnosti. To lahko naredi vsakdo. Vsak si lahko vzame dve minuti na dan in se osredotoči na svoje dihanje, se zaveda svojega telesa. S temi trenutki prebijamo avtomatiko in prevzamemo krmilo ladje, s katero se premikamo skozi življenje.

Biti tukaj in zdaj je preprosto, a smo pozabili na to. Ko jeste, samo jejte, ko pijete vodo, samo pijte. Če bi to res počeli, bi počeli počasneje. Mi pa hitimo na cilj, kot da je prihodnji trenutek pomembnejši od sedanjega.

‍

Kaj je bilo pri vas tisto, kar je povzročilo, da ste stopili iz ponavljajočih vzorcev, da ste spremenili način življenja?

Vedno govorim o treh učiteljih, ki nam v življenju postavijo prelomnice. Izguba ljubljene osebe, finančni zlom ali izguba zdravja. Pri meni je bila najprej izguba ljubezni, sledilo je finančno pomanjkanje, na koncu še izguba zdravja. Ti učitelji so mi pomagali, da sem prišel do sebe. Ker če sem želel živeti bolj izpopolnjeno življenje, sem moral nekaj narediti. Teorijo, ki sem se je naučil, sem moral vnesti v sedanji trenutek. Nakar to idejo ponoviti, večkrat.

‍

Z večjimi in manjšimi ranami stopamo v razmerja in pričakovati od partnerja, da nas bo odrešil, je nesmiselno? Pričakovanja, ki jih ne izpolni, prinašajo razočaranje.

Ta pričakovanja se pojavljajo na nezavedni ravni in so popolnoma nesmiselna, a še kako potrebna, saj se morda ravno skozi to naučimo, da nas nihče ne more odrešiti, razen nas samih. Zakaj? Ker so naše rane in primanjkljaji to, kar privlači osebe s podobnimi ranami in primanjkljaji, in tistega, kar od partnerja želimo, ne moremo dobiti, ker tudi partner tistega nima.

‍

Nezavedno torej upamo, da nas bo druga oseba (od)rešila – temu rečemo zaljubljenost –, kjer drugega potrebujemo predvsem zaradi tega, da dobimo občutek vrednosti, ker te vrednosti v sebi sami ne vidimo. Pričakovanja so korenine razočaranja, a nas lahko ženejo naprej, če dvignemo stopnjo zavedanja.

‍

Zakaj ostajamo v odnosih, četudi nas ti ne osrečujejo?

Najbrž zaradi tega, ker se bojimo biti sami; saj ko si res sam s sabo, potem moraš prevzeti odgovornost za svoje življenje, počutje in za napredek (ali nazadovanje). Ampak ljudje tako radi krivimo druge za svojo nesrečo. In mislimo, da če se bodo spremenili drugi, se bomo mi počutili boljše.

In potem, namesto da bi spreminjali sebe – svoj odnos ter odziv do sveta –, skušamo spremeniti druge. Po drugi strani pa verjetno tudi zaradi tega, ker se sreče bojimo. Da, bojimo se biti srečni, saj se zavedamo, da smo za srečo odgovorni sami.

‍

Ali znamo ljudje prevzeti odgovornost za svoje življenje?

Prevzemanje odgovornosti potegne za sabo posledice, ki pa niso nujno vedno prijetne. Ampak le tako lahko pride do evolucije posameznika in posledično življenja. Evolucija pa žal ne pomeni vedno napredka, ampak je sprememba – ki pa je lahko na boljše ali na slabše.

‍

Vaša izjava o moško-ženskih odnosih si je prislužila nominacijo za bodečo nežo, saj da žensko postavlja v vlogo lastniškega objekta, s katerim lahko moški počno, kar želijo.  Vaš komentar?

Ta izjava je bila seveda vzeta iz konteksta, jaz stojim za njo. Vsako izjavo, ki jo izrečem, znam podkrepiti z argumenti. Mi je pa všeč, da je nekoga zbodla, saj to pomeni, da so ljudje ob tem nekaj začutili in sem jim dal snov za razmišljanje. Kriva pa ni izjava ali jaz, ampak je ''krivo'' nekaj nerazrešenega v nas, kar je izjava sprožila. Zakaj se odzivamo na takšen način?

Jaz se z marsičem ne strinjam, pa se na tisto ne bom jezil; niti se s tistim ne bom ukvarjal. Utopično bi bilo namreč misliti, da imamo enake poglede na svet. Vsak pa seveda mora vedeti, kateri je njegov boj in, da ko/če se borim proti neki stvari, ji dajem samo več energije.

Ali znajo moški tudi jokati? Je dobro, da moški pokažejo svojo čustva?

Moški so bitja, ki čutijo, in lahko bi trdil, da so moški čustveno bolj dojemljivi kot ženske, bolj odprti in bolj ranljivi. Ko si čustven, si namreč odprt. To pa v časih lova in bitke ni bilo priporočljivo, saj je ''odprt'' moški takrat ranljiv. Tako vzgajamo drugače tudi otroke – fante in punce, saj fantje ne jočejo. Koncept je malce napačno zasnovan.

Veliko žensk bi sicer rado, da moški pokaže svoja čustva, ampak da se pri tem ne smili samemu sebi, temveč prevzame odgovornost in glede tega nekaj naredi.

Če ima moški težave, bo hvaležen ženski, če mu bo ustvarila varen prostor, kjer bo ta čustva izrazil. Verjetno je razlog tudi v tem, da moški niso več deležni iniciacije, kot drugo pa je krivo to, da je v naši hrani in vodi toliko hormonskih motilcev, da imajo moški manj izraženega spolnega hormona.

Tretji razlog, da moški ne pokažejo čustev, pa je, jih tega nihče ni učil, saj večina moških nikdar ni videla svojega očeta izražati zdrava čustva – razen agresije.

‍

Kdo je po vašem mnenju pravi moški?

Pravi moški je moški, ki prevzame odgovornost za svoje besede in dejanja ter stori točno tisto, kar je rekel, da bo storil. Moški, ki ve, kdo on je; ki ve, zakaj je na tem svetu, in ki ve, zakaj se je danes zjutraj zbudil. Moški, ki ne prenaša krivice – ne do svoje družine, niti do družbe – in je pripravljen iti ven iz svoje cone udobja, da bi zaščitil šibkejše. Moški, ki govori resnico, četudi se mu trese glas, in ji sledi, čeprav ga je strah. Moški, ki se opraviči, kadar stori kaj narobe, in potem tisto popravi.