Ljubezen na prvi pogled

Ljubezen pride, ko jo najmanj pričakujemo. Ko je več zunaj sebe ne iščemo in ko se popolnoma predamo življenju v zaupanju, da je vse prav, točno tako, kot v tem trenutku je. Da sprejmemo naše življenje popolnoma, ter da smo za vse, res popolnoma vse, kar se nam dogaja, resnično hvaležni in v tem zadovoljni. Takrat dobimo vse, kar si že toliko časa želimo in po čemer hrepenimo.

‍

‍Takrat pride tudi ljubezen

‍In nas premakne iz cone udobja (ali poznanega) ter znotraj nas sproži stvari, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. Odpelje nas na popotovanje, za katerega sploh nismo vedeli, da je mogoče.
Ljubezen na prvi pogled sproži močne občutke znotraj naše duše, saj so oči njeno ogledalo in le skozi to si bomo dovolili začutiti ter slediti tistemu, kar je večje od nas.
In česar se morda malce bojimo.
Ljubezen na prvi pogled prebudi tiste znake znotraj dveh ljudi, za katere sta se dogovorila mnogo prej, preden sta se njuni duši na tej zemlji ter v teh telesih utelesili. Znake, ki jih bosta samo ti dve duši razumeli ter prepoznali.
Ravno ljubezen na prvi pogled je nujna, da se ''zgodba'' zgodi, pa naj si bo to zaradi karmičnih lekcij, katerim nihče ne ubeži ali pa zaradi usode, ki dve duši za večno poveže.

Karmične vezi so velikokrat boleče, sploh ko se faza rožnatih očal konča in ko vidimo stvari, katerih prej nismo želeli ali mogli videti. Vendar je bil vlek tako močan in nujno potreben, saj se le skozi to lahko učenje zgodi. Le skozi to lahko človek izkusi najmočnejšo lekcijo v šoli življenja – naučiti se sebe zopet ljubiti.

Če se človek tega ne nauči, potem se lekcija kmalu zopet ponovi – vedno močnejša in vedno težja. Če pa se v tej šoli življenja nauči sebe ljubiti, potem začne stvari (in partnerja) z drugimi očmi gledati. Stvari, katerih prej nismo videli, se kar naenkrat v naših življenjih pojavijo. Takrat začnemo na vse gledati drugače ter iz druge perspektive. Takrat začnemo spreminjati naša prepričanja ter naše vzorce. In seveda, če sta oba od partnerjev temu dorasla in si tega želita, šele potem lahko vstopita na popolnoma novo pot ljubezni in partnerstva, kjer je prisotno polno zaupanja, iskrenosti, zvestobe, ljubezni ter dajanja.

Včasih pa tudi pri tem lahko nastane problem, saj tako imenovano partnersko razmerje lahko postane bojišče dveh egov, ki se skušata drug drugemu dokazati ter svoj prav uveljaviti. Ego namreč vedno ustvarja konflikte zato, ker se počuti ogroženega. In kadar parterja v sebi ne najdeta dovolj zavedanja, potem moč njunega razmerja usahne in njuna ladja se lahko potopi v oceanu prevelikih strasti.

‍

‍In tisti, ki ljubi močneje, bo velikokrat bolj prizadet

‍Vedno namreč kadar je eden od partnerjev bolj občutljiv ali pa bolj zavesten kot drugi, bo to med njima ustvarilo velik prepad in veliko problemov lahko nastane, če eden od njiju zavrača rast. Če ne želi videti, ozdraviti ter tistega, kar prepad med njima povzroča, preseči. Razdalja med njima tako postaja vedno večja ter njuna integriteta in ljubezen bo takrat na veliki preizkušnji. Takrat se pojavijo manipulacije, čustvena izsiljevanja ter poniževanja, vse to z namenom, da bi na dan prišla resnica. Ter z zavedanjem, da je edina rešitev – sprememba.

‍

‍Ego pa se namreč spremembe boji‍

Vendar je prav tudi to, saj je bila ljubezen na prvi pogled tisti ''izgovor'', ki je takšni dve duši povezal skupaj, pa ne z namenom, da v njiju bolečino povzroči, ampak da bolečino, ki je v njiju od nekdaj, le prebudi.
Če partnerja to želita videti in sprejeti, pa je odvisno samo od njiju ter od stopnje, na kateri je njuna duša. Ter seveda od tega, kako močno boli.  

‍

‍Karmična razmerja so tako lahko zelo težka, ampak za rast in razvoj ljubezni v duši nujno potrebna‍

Usoda, na drugi strani, pa je popolnoma nekaj drugega in se le tistim zgodi, ki so že celi ter v sebi izpolnjeni. Seveda to ne pomeni, da v takšnem odnosu ne bo več potrebno delati – verjetno le še bolj – vendar pa se zavedata oba, tako moški kot ženska, da če bosta želela takšen odnos poglobiti ter se še bolj močno med seboj povezati, da se bosta morala vsak dan znova in sproti graditi.
Vendar pri njiju to ni več nuja, ampak želja, ki jo želita zaradi sebe izpolniti.

Takšni osebi se senc v sebi ne bojita videti, saj se zavedata, da bosta te temne dele edino tako lahko popolnoma sprejela, jih objela ter ljubila, ter v svetlobo izpustila. In le to delo, vsak dan znova, ju bo poneslo v najmočnejšo obliko ljubezni – v brezpogojnost ter v svobodo.Noben od njiju se nad nikogar ne bo povzdigoval in dušil ognja ljubezni v srcu drugega. In le takšni osebi bosta lahko druga ob drugi z ramo ob rami hodili in plameni v njunih srcih bodo goreli tako močno, da bosta drug drugega vedno našla v temi. V njiju ne bo želje drugega spremeniti, ampak bosta drug drugemu le pomagala najti zaklade, ki prebivajo v njiju ter si ves čas kazala, kako lepa je lahko ljubezen, če si jo dovolimo čutiti.

Le takšno ljubezensko razmerje bo lahko porušilo zidove strahu ter pričakovanj za vedno ter osvobodilo njuna krila ljubezni, ki ju bodo ponesla na najlepše potovanje v življenje, od koder ne bo več povratka.