Kdaj počivati

Kadar zlorabljamo nekoga ali nekaj, od česar smo življenjsko odvisni, nas doleti kazen.
‍

S tem imam v mislih odnos ega do našega telesa, saj v sodobnem svetu zaradi zahtev življenja, v kolikor poslušamo telo, postajamo vedno manj konkurenčni ter neuspešni v primerjavi z drugimi. Um se namreč pri zahtevah, s katerimi se dnevno soočamo, utrudi bistveno manj kot telo, sploh pa se to opazi takrat, kadar zavest ni usmerjena v to, kar počnemo s telesom. Ne glede na telesno počutje moramo slediti urniku, ki ga določa um in zahteve življenja, pri tem pa ne slišimo oz. zanemarjamo klice telesa po počitku in odmoru.

‍

Odmor ali čas zase marsikdo izkoristi za ukvarjanje s športom, saj morda misli, da potrebuje spočiti samo um, odmisliti zahteve življenja ter se distancirati od problemov, a se pri tem ne zaveda, da je telo »vozilo«, ki brez rednega in učinkovitega vzdrževanja ne more delovati v nedogled. S tem gradimo dolg ega do telesa in v kolikor tega ne vzamemo resno ter si ne znamo vzeti kvalitetnega časa za počitek, dolg naraste, pritisk se zviša in naša zmožnost 'odplačevanja dolga' se močno zmanjša.

‍

Marsikdo je že doživel kolaps sistema na dopustu, ki pa ni samo posledica nervoze ali spremenjenega okolja, temveč se zgodi zaradi prehitre spremembe v živčnem sistemu – iz močno simpatičnega delovanja gremo prehitro v zmerno parasimpatično. Blokade, ki jih je ustvaril ego, ker ne sme čutiti občutkov (klicev) telesa po zmernosti in počitku zavoljo izpolnjevanja vsakodnevnih obveznosti (simpatično delovanje živčnega sistema) ter doseganja ciljev, povzročajo višji notranji pritisk, zakrčenost mišic in manjšo prepustnost membrane. V parasimpatičnem stanju pa vsa ta blokirana energija najde pot skozi membrano, saj se telo do neke mere sprosti. Žal se to velikokrat zgodi v obliki bolezni ali neprijetnih stanj. Nezavedno (ali zavestno) torej vztrajamo v neprestanem delovanju ali večopravilnosti, pri tem pa se ne zavedamo, da je kakovosten počitek za učinkovito delovanje sistema telo-um enako pomemben kot delo. V kolikor se ne zavedamo klicev telesa po počitku, tega ne upoštevamo ter z egom dobivamo bitke, smo lahko prepričani, da je to zloraba telesa, ki se na dolgi rok kaznuje. Na dolgi rok namreč vedno zmaga telo.

‍

Resnico tega, kar pišem, lahko potrdim iz lastne izkušnje, saj sem dolgo časa z egom dobival bitke. Pri takem načinu življenja se je moje občutenje telesa moralo močno zmanjšati, saj nisem smel čutiti, kaj mi telo sporoča, ker bi se v nasprotnem primeru moral ustaviti in počivati. Ego bi moral priznati poraz, poraz pa takrat zame ni bil opcija. Moral sem zmagati za vsako ceno in sebi (ter svetu) dokazati, da sem vreden le, kadar trdo delam. Celo v prostem času sem telo obremenjeval, kljub temu, da sem takrat mislil, da si delam uslugo in se sproščam, ko npr. tečem. Občutek sproščenosti po obilici dela in precejšnji telesni aktivnosti sem zamenjeval za utrujenost in otopelost ob koncu dneva. Ne glede na to, da je bilo moje telo utrujeno na smrt, pa sem bil s sabo zadovoljen, saj sem bil zelo učinkovit oz. vsaj menil sem tako.
‍

Ko se je po dolgoletnem zlorabljanju telesa pokazala resnica, to ni bilo prijetno. Vendar pa danes vidim, da je bilo še kako potrebno, saj sem se naučil (in se še vedno učim) kako pomemben je počitek v vsakdanu. Z urejanjem odnosa do telesa ter z upoštevanjem tega, kar mi v danem trenutku telo sporoča, pa so se začele urejati tudi ostale stvari v mojem življenju.  

‍

Urban Urbanc
Učitelj AEQ metode® 2. stopnje, AEQ dihanja® 1. stopnje in AEQ odnosov® 1. stopnje
(samorefleksija članka iz učbenika za učitelja AEQ metode, avtorja Aleš Ernst in Vesna Cijan)